Klopi za učence

Emma je v učilnico stopila kar nekaj minut pred zvonenjem. Uroki so jo zelo zanimali, zato se je vsedla v prvo vrsto, čisto pred kateder. Počasi so nakapljali če drugi sošolci in na koncu še učitelj. Podobno kot prof. McHudurra je tudi on najprej učence poklical po imenih. Ko so se vsi oglasili je začel uro.

V razredu je bilo precej učencev, ko je Sarah stopila v razred. Poiskala si je klop v prvi vrsti, kajti v zadnjih vrstah klepet očitno ni imel namena zamreti. Vse klopi so bile že zasedene, razen ene, v kateri je sedelo črnolaso dekle. "Lahko prisedem?" je vprašala Sarah in po prikimavanju sedečega dekleta odložila torbo, se usedla in dala potrebne učbenike na mizo.

(emč tebe vključuje post kar najbrž veš)

(o, a si ustala od mrtvih ? xD)

Še pred začetkom je k njej pristopilo svetlolaso dekle in jo vprašalo, če lahko prisede. Emma je prikimala in dekle je je odložilo torbo in sedlo."Jaz sem Emma, kaj pa ti?". Takrat je prišel učitelj in utihnili so. Predavanje je bilo zanimivo, saj jim je povedal, da čim predelajo osnove bodo začeli z lažjimi uroki. Pridno so si zapisovali in ura je minila kot bi trenil. Emma je vstala in rekla:"Prideš?".

(sarč tebe vključuje post kar najbrž že veš hh)

Angie je prišla v učilnico in se odločila, da bo tudi tukaj sedela v zadnji vrsti. Ni ji bilo toliko do tega, da bi učitelj videl vse, kar bi počela.
Začela je žvižgati in si pripravljati učbenike. Najprej je učitelj preveril njihovo prisotnost. Ko je ugotovil, da so vsi tukaj, je začel predavati.
Razložil jim je osnove in Angie se je dokaj dolgočasila. Lahko bi kaj čarali, ne pa da tukaj gledamo v strop.
Bila je tudi zelo lačna, saj ni jedla zajtrka. Bolje bi bilo, če bi vsakemu pričaral sendvič, si je mislila. Vseeno je ura minila dokaj hitro. Angie si je med njo ogledala vse učence in si zamišljala, kaj bi jedla.
Ko je bilo ure konec je Angie pospravila vse učbenike ter se hitro napotila v veliko dvorano na kosilo.

Tik preden je učitelj vstopil je hitro odgovorila: "Sarah sem. Sarah Mirabelle Tensugnae moonlight pa je moje polno ime." Tudi tokrat je učitel preveril če so vsi prisotni, kot bodo preverjali vedno. Zavzdihnila je in upala, da se bo ura čimprej začela. Bilo je običajno predavanje in palice so čakale v torbah. Po celem razredu se ni slišalo nič drugega kot učiteljevo govorjenje, tiho šelestenje pergamenta in praskanja peres. Kmalu je zazvonilo in Emma jo je vprašala če pride. "Ja, seveda," ji je odgovorila Sarah in skupaj sta odšli iz razreda.

((nadaljujem na stopnišču ema))

Zadnja ura.Prisopihala je v razred ter se znova vsedla v prazne klopi, ki so stale v zadnjem delu učilnice. Udobno se je namestila ter se razgledovala po razredu. Bili so sami Gryfondomci zato jih je opazovala brez sramu. Pocakala je, da v ucilnico pride njihov profesor.

Ko je odgovoril na vprašanje, kako je spala, ga je skoraj preplašeno pogledala. Mogoče pa vseeno čaka, da mu pripelje kakšno trinajstletnico. Zavzdihnila je. "Potem zagotovo grozno," je zamrmrala.
Ko jo je držal za roko je bila popolnoma omotična in brezglavo mu je sledila. V njeni glavi je odzvanjalo le njegovo ime. Harry. Njena roka se je rahlo tresla, saj bi po eni strani tako rada umaknila roko in ga nadrla, po drugi strani, pa ji je bilo vse skupaj neznansko všeč. Prišla sta do klopi za učence in Rain se je vrgla nanjo. "Toreej. Zakaj si slabo spal?" se je pozanimala. Njegov prelepi profil ji je medel misli in ni znala vprašati nič boljšega. Čeprav je vedela, da je videl njene objokane oči se je še vedno izogibala njegovemu pogledu. "Počakaj malo," je izjavila ne da bi počakala Harryjev odgovor.

Čez nekaj časa se je besno stiskajoča zobe prikazala pred Harryjem. "Harry," je zagodla, komaj je zadržala jezo. "Nekoga sem ti pripeljala. Obljuba dela dolg," je zasikala z neodobravanjem v glasu. Za roko je povlekla dobesedno Barbiko. Imela je blond lase, nase je imela nanašeno tono pudra, da bi ga lahko Rain kopala z lopato, pa ne bi prišla do njene kože. Bila je debelo naličena, obnašala se je kot avša. Imela je polno modnih dodatkov in bila je oh in sploh ogabna. No, morda lepa a Rain se ni še noben človek tako gnusil. Včeraj je opazila kako je gledala Harryja. "To je Mary," je zajedljivo predstavila blondinko, ki se je že hihitala Harryju. "Stara je 13 let in je zelo defek... mislim, v redu." Cel čas ji je najedala, da se more pobarvati na platinasto blond in si dati podaljške ter si ravnati lase. "No, počakala bom, da se hm... zmenita," je sedaj z odkritim zaničevanjem odgovorila in se obrnila ter se zrinila nekam med sošolke.

Pocila sta se na klopi in pricel jo je gledati. Sicer so ga njegovi fini starsi ucili, da je odkrito gledati nekoga nevljudno, vendar mu je bilo tisti trenutek precej vseeno. Pravzaprav mu je dol viselo, ali, kot bi se izrazil njegov prostaski stric "mu ni se po riti pasalo.". njen obraz je bil vecinoma zakrit s prameni lepih las, ki so ji na zalost skrivali tudi oci. Saj je lahko tudi ugibal zakaj. Imela je velike podocnjake in rdeco obrobo. skoraj kot on. Njemu so se podocnjaki poznali se bolj, ker je imel se bolj bledo kozo kot rain. zavzdihnil je in ji odkrito odgovoril "Zaradi tebe."in se zastrmel tja, kjer bi mogle biti oci, vendar so jih zakrivali lasje.

rain je cez nekaj trenutkov prisla nazaj, skupaj s platinasto blondinko, alias, stereotipno barbie. Mracno jo je pogledal, nato pa naklonil gnusa poln pogled se barbiki poleg nje. "ocarljivo."je pripomnil in se pri tem sploh ni trudil, da bi prikril gnus, posmeh in sarkazem, ki se je kar cedil od besede. "Krasno mary. Si prisla po avtogram?"je pikro pripomnil. "No, ne dajem jih. spelji se."je rekel. Odmaknil se je kar se je dalo stran od nje, saj je imela na sebi tako zelo vsiljiv parfum, da mu je slo ze nabrruhanje. skocil je iz klopi in se nizko sklonjen, da ga trinajstletnica ne bi opazil splazil stran. Ko je nasel rain, je na drugi strani prestrasil prvosolcke, ki so zasedli mesto poleg nje in se po gladkem lesu pripusal k njej. "doberdan, ocarljiva gospodicna."je tiho rekle.

Rain se je jezno butnila na klop in zaprla oči, da bi se umirila. Kar razganjalo jo je od besa. In nato so se okoli nje kar naenkrat nagnetli sošolci. Ostro je dvignila obrv in jih mračno pogledala. Nekateri so jo spraševali, kaj je narobe, drugi so hoteli vedeti, kako ji je ime in tretji so ji govorili nek nesmisel. Zamorjeno je vsakega prestrelila s pogledom. "Izginite," je zarenčala. Ko je še nekdo pritekel s kozarcom, polnim bučnega soka se je že resno spraševala, če so moteni. V roke ji je potisnil kozarec. "Kaj ste vi neumni ali kaj?" je vprašala in pri tem nejevolno prikrižala noge. Nekdo jo je vprašal kakšen urnik ima. "Ja, poglej pri drugem, kreten." Ko pa si je nekdo hotel pobližje ogledati "sestavo" njenih las je popenila, njena roka je zamahnila proti njegovem licu, a se je prestrašil nečesa drugega. Vsi so se. Rain je nekoliko bolj veselo skomignila in si kozarec prinesla k ustom ter naredila požirak. Poleg sebe je zaslišala prekleto znan in najbolj privlačen glas. Prepoznala ga je. Od presenečenja je izpustila kozarec, da je padel na tla in se razbil, bučni sok pa se je razlil. Sunkovito se je obrnila ob njegovih besedah in zagledala je bledo kožo, popolen obraz, zelene oči in črne oči. Harry. Odprla je usta in jih spet zaprla, spet odprla in spet zaprla. Šele nato ji je prikapljalo. "Harry!" Objela ga je, nekontrolirano in se zasmejala. Ko se je zavedala, kaj je naredila se je potegnila nazaj in pogledala okoli ter zagledala Mary, ki je nekoga panično iskala s pogledom. Verjetno njega. Oči nagnusno modre barve je imela nekoliko osolzene. "Wiii!" je zacvilila in ga spet objela. V objemu ga je tako čudno zibala v levo in v desno, da se je že njej vrtelo. Nato je zazvonilo konec odmora in samo vprašanje je bilo, kdaj bo učitelj prišel.

Zarežal se je, ko je kar poskočila in izpustila bučni sok, ki ga je držala v roki. Kozarec je s treskom srečal tla in sok je s pljuskom prekril tla. Nekaj trenutkov je Rain samo zmedeno strmela vanj, potem se je očitno šele zavedla da je tam in ga nenadoma objela. Čeprav ga je objela le za trenutek, se mu je zdelo, da je trajalo cele ure. Njene dlani so se počasi sklenile okoli njegovega hrbta in na njegovo ramo ej položila svojo brado. Veselo se je smejala, kot da se ne bi videla že celo leto ali mesec in se skupaj z njim zibala sem in tja. Smejal se je skupaj z njo, nato pa se je ona odmaknila od njega. Očitno ji je bilo rahlo nerodno zaradi njenega izpada, saj je njena lica obarvala lahna rdečica. Bila je prav...uh, hm....prikupna, se je prisilil pomisliti Harry, čeprav so mu na misel prišle še kake besede. Vendar so bile krepko neprimerne. Nekaj trenutkov se je ozirala naokoli, nato pa je Rain očitno zagledala, kar je iskala, saj se je njen pogled osovraženo osredotočil. Obrnil se je, da bi videl, koga gleda in z grozo zagledal Mary. Nenadoma ga je Rain zopet divje objela. Vedel je, da se mora skriti pred marynim pogledom, preden ga locira, zato se je hitro pustil treščiti dol na klop, tako da je bil skrit pred njenim iščočim pogledom z Raininim telesom in klopjo. Navdušeno ji je vrnil objem. Roke je sklenil okoli njenega hrbta in jo pogledal v oči. »Strašansko lepa si.«ji je mirno povedal, nato ji je pomežiknil. Nenadoma je zazvonil zvonec in prekinil njune trenutke samote. Harry je zavzdihnil in se počasi dvignil. Vstali so, pozdravili učitelja, nato pa so zopet sedli in tiho čebljali o velikosti učitelja. Harry se je sklonil k njenemu ušesu »Misliš, da ga je kdaj zadel kak ponesrečen urok, da je tako majhen?«in se zarežal. Nato je hitro povlekel pero, ga namočil v črnilo in pričel pisati na pergament. Nenadoma se je nečesa spomnil, in hitro odtrgal rob pergamentnega zvitka, nanj pa s svojo pajkasto pisavo načečkal: Danes popoldne za sovjim stolpičem. Listek je spretno smuknil v žep njenega plašča. Nanj se ni podpisal.