Bradavičarka Ekspres

Lyan je stopila na precej prazen hodnik Bradavičarke ekspres. Odprla je prvi kupe, ki je bil prazen. Prišla je dvajset minut prezgodaj, saj jo je bilo strah, da bo zamudila. Sedla je in vzela v roke Spreminjanje oblike za začetnike, da bo malo prelistala. Zatopila se je v knjigo in kmalu je na vlak začelo prihajati vse več otrok. Bližal se je odhod.

Samell je vstopila. Začela se je razgledovati po vlaku. Bil je velik, topel, ter prav prijeten. Vsi kupeji so bili nabito polni, le eden, ni bil, v katerem je samevalo neko dekle, s dolgimi črnimi lasmi. Vstopila je.
"Živjo!" Svojo prtljago je že odložila, zato je lahko videla, da je dekle odložilo knjigo. Sama te knjige še ni prebrala, je pa zato vsaj nekaj vedela.Vsedla se je na klop nasproti deklice.
"Moje ime je Samell. LAhko me kličeš Mell. Če želiš."

Ravno je bila na polovici drugega poglavja, ko je zaslišala, da se je odprl kupe. Odložila je knjigo in zagledala dekle s prav tako črnimi lasmi kot ona sama. Pozdravila jo je, zato ji je Emma odzdravila. Vsedla se je nasproti nje in se predstavila:''Jaz sem Samell. Lahko me kličeš tudi Mell. Če hočeš.''.''Jaz sem Emma. Lepo, da sva se spoznali.''je odgovorila. ''V kater dom hočeš priti?''je Emma takoj vrnila vprašanje. Takrat se je kupe odprl in notri je pogledala stara gospa.''Bosta vzel kaj z vozička?''. Emma sploh ni opazila, da je vlak že speljal. Toda hotela je poizkusiti čarovniške sladkarije, zato je rekla:''Vsakega po malo, prosim.'' Plačala je z nekaj guldi in stresla nakupljeno na prazen sedež. Vzela je prvi zavojček, na katerem je pisalo Bombončki vseh okusov bertija brucha. Emma je odprla škatlico in vzela enega zelene barve. Vtaknila ga je v usta, naslednji trenutek pa že izpljunila.''Bljak, špinača!''. Zasmejali sta se, nato pa je tvegala vzeti še en bombonček rumene barve.''Dobro, ta je limona.''si je oddahnila, ko je začela lizati.

Deklica ji je končno odgovorila:
''Jaz sem Emma. Lepo, da sva se spoznali.V kater dom hočeš priti?" Ko je Samell že odprla usta, so se vrata kupeja odprla, in čez je pokukala nekoliko debelušna glava. Prodajala je sladkarije. Emma si je kupila nekaj sladkarij. Izgledalo je, kot da bi voziček pričakovala. Torej je Samell domnevala, da je iz čarovniške družine. Tudi Samell je kupila nekaj sladkarij. Kupila je dve bučni piti, ter nekakšne bombone Bartija...Samell sploh ni znala razbrati. Kupila pa je tudi nekaj čokoladnih žab.
"...Špinača...." je rekla Emma.Tudi Samell je nato probala bombone.
"Imaš pa res srečo. Jaz imam okus po bruhanju..." Tudi sama je skoraj bruhala. Nato je okusila drug, rdeč bombon. Usta so ji gorela.
"Pekoča paprika..." Samell je bila zdaj zelo vesela da je prebrala Zgodovino čarovništva.
"Ah, kaj pa jaz vem...Mislim da v domu, kjer živijo le pogumni." Opazila je da Emma opazuje njeni bučni piti. Eno je ponudila Emmi.
"Na, vzemi...Tako, ali tako sta dve preveč." Nato je odprla čokoladne žabe. Zageledala je urok, ki ga je prebrala. Emma jo je čudno gledala. Končno je odprla sinje modro škatlico. Iz nje je skočila krastača. Sicer bolj majhna, vendar vseeno krastača. Lil, ki je ležala na klopi zraven nje, je zapihala,žaba pa je skočila skozi okno. Samell ni niti trznila.
Krastače se pa res ne bi ustrašila.. Obrnila je škatlico. Na njej je bila slikca nekega starega moža. Pod njim je pisalo: Profesor Dumbledore. Ozrla se je k Emmi. Ta je nedolžno skomignila.
"No, v kateri dom pa bi rada šla ti?" Emma je odprla usta, da bi ji odgovorila.

Tudi Mell si je nakupila nekaj slaščic in skupaj sta se zabavali ob nenavadnih okusih. Emma je prijela prvi zavitek, na katerem je pisalo Čokoladna žaba. Odprla je majhen zavojček in ven je skočila čokoladna žaba. Verjetno so začarane.si je mislila. Toda njena žaba je že veselo skakljala naokoli, zato se je Emma vrgla za njo in jo ujela. Hitro si jo je zbasala v usta in imela je čokoladen okus. Samell se ji je smejala, saj je gotovo izgledala čudno, ko je takole lovila žabo. Nato pa je opazila nekaj oranžkastega, kar je bilo poleg dekleta. Ta je opazila, kaj gleda in ji ponudila eno. Usedla se je nazaj na sedež in vzela v roke tisto nekaj, kar ji je ponudila. Odgriznila je košček in ugotovila, da je pravzaprav precej okusno. Ker ni vedela, kako se temu reče, je prijateljico vprašala:''Kaj je to?''. Nato je tudi Samell odprla eno čokoladno žabo in ven je skočila prav nemarna krastača. Njena mačka je zapihala, nato pa je žival skočila skozi okno. Dekle je obrnilo kartico in na njej je bila slika starca. Zato je tudi Emma obrnila svojo in z nje je zamežikal ženski obraz. Začudila se je, kako se lahko premika. Nato pa jo je Samell vprašala:''V kateri dom misliš, da boš prišla?''. Pomislila je, nato pa odgovorila:''Mislim, da v Drznvraan. V Zgodovini Bradavičarke sem prebrala opise domov.''. Vzela je še en bonbonček in ga z zanimanjem polizala. ''Hmm, česa takega nisem še nikoli okusila. Le kaj je? Ampak dobro je.'' Ko je pogledala na zadnjo stran škatlice, je ugotovila, da za navadne okuse piše, kakšni izgledajo. Bonbonček, ki ga je ravno lizala je bil krem barve. Prebrala je, da ima okus po maslenušku.''Kaj pa je maslenušek?''.

"Hmmm?Aja...To je bučna pita...Čeprav...Nisem prepričana če so res iz buč. " je rekla Samell, ter skomignila. Vzela je še eno čokoladno žabo. Tokrat je ven priskakljala zelena. Lil jo je hitro ujela, ter jo prinesla k Samell. Slednja jo je odlomila ter jo polovico pustila mucki, polovico (ki ni bila v gobčku) pa pojedla sama. Ta čokolada je bila odličnega okusa. Ni si morala predstavljati, da sploh takšna obstaja.
''Mislim, da v Drznvraan. V Zgodovini Bradavičarke sem prebrala opise domov.'' ji je deklica odgovorila.
"Aha...No, če smo izkreni, jaz nevem v katerega bom prišla...Vendar bi najraje v Griffindom." Emma je ravno okušala nov bombon, ter jo vprašala:
''Kaj pa je maslenušek?'' Samell je bila znova srečna, da ji je Hagrid kupil kremasto-rožnato piačo, ki je res imela dober okus.
"Ja, to je nekakšna pijača, ki vsebuje res zelo malo alkohola. Tale bobmbon je kremaste barve, a pijača je kremasto-rožnate barve. Drugače pa je zares okusna. Enkrat ti jo bom kupila...Drži me za besedo." Ter se nasmejala. Tudi sama je vzela en bombon, ki je bil natanko iste barve kot Emmin, ter ga prvo povohala. Bil je čudne vonjave, in zdelo se ji je da ga je že vohala. Njen obraz se je nakremžil.
"Uff..." Obrnila je škatlo, kjer je pisalo kakšnega okusa so kateri bomboni.
"Scavnca...Ojej..." Hitro ga je izplunila ven. Mačka je hitro prišla do njega, ter ga povohala. Njej je dišal prav lepo, zato ga je pojedls. Samell jo je začudeno pogledala, nato pa se nasmejala. Videla je tudi, da se tudi deklica nasproti nje smeji.
"Glede na to, da toliko veš o čarovniškem svetu" je rekla Samell "domnevam da si iz čarovniške družine. Imam prav?" Samell je bila skoraj prepričana v to.

Temnega pogleda si je utiral pot skozi množico fantov in deklet, ki so se drenjali na hodniku. Vsake toliko je odprl vrata kakega kupeja in pogledal, če je prosto, a je bilo že vse zasedeno. Končno, po skoraj neskončnem iskanju in odpiranju vrat je le naletel na prazen kupe. zadovoljno je stopil vanj in zaprl vrata za seboj. Kovček je dvignil na polico nad svojo glavo, kragulja pa si je posadil na roko. Usedel se je na oblazinjeni sedež in se zazrl skozi okno. Pokrajina je bila še kar lepa, vendar je upal, da bo postala kaj lepša. Zaprl je oči in upal, da se mu bo pridružilo kako lepo dekle.

V trenutku, ko je vstopila na vlak, jo je zajela svoboda, veselje. Ne bo se več pretvarjala, da je pridna punčka, razen pred profesorji. Starši ji ne bodo več dihali za ovratnik! Snela si je črno mašnjo, ki ji jo je mama vsiljivo posodila na glavo. Figeni podrla, a je zato mačku odpela povodec in ga dala v žep plašča. S kovčkom je namrgodeno opazovala polne kupeje. 'Prekleto, ali nikjer ni enega gnilega kupeja, ki bi bil malo manj natrpan?!' Skoraj je izgubila živce, a je končno zagledala, kar je hotela. Bil je prazen kupe. No, skoraj prazen. V njem je ždel fant, približno iste starosti kot ona. 'No, če je eden, me ne skrbi. Lahko ga mirno ignoriram. Vaaa, zgleda kot vampir. Me prav zanima, kakšne ima oči... Ne, bolj me zanima, od kje mi taka radovednost?!' Stresla je z glavo, da ji je večino las bogledalo ven, nato pa je vstopila. Popolnoma ignorirajoče njenega sopotnika, je pobožala mačka in odprla kovček. Trapaste črne balerinke, ki so bile posledice maminega okusa je vrgla v kovček in si obula all starke svetlo zelene barve. Odpela si je neume siv plašček, ki je bil spet mamin okus. Le kavbojke so ji bile po okusu. Suha Est se je zazrla v lepo pokrajino, a jo je opazovala z veliko odsotnostjo. Temačnega pogleda je uvidela mačka, ki ji je skočil v naročje in njena roka ga je z gnusom pobožala. Ni se ji dalo. Živčno jo je delal fant, ki je bil verjetno prav tako miren in temačen kot ona, sploh pa jo je živciralo to, da ni poznala njegove indetitete. Odkašljala se je in z visokim glasom vprašala. "Živjo. Kako ti je ime?" Njene hladne, a ognjevite oči so se zavrtale vanj in ga natančno preiskovale.

Nagnil je glavo, ko je vstopilo postavno dekle. za seboj je vleklo mačka in kovček. Bilo je očitno temačne volje, kar ga je spominjalo nanj. Ugnezdil se je globlje v sedež in jo spremljal s svojimi zelenimi očmi. Kovček je butnila na tla in vanj zalučala spolirane balerinke črne barve. Izgledalo je kot, da jih ni preveč marala. Izvlekla je allstarke zelene barve in si jih nataknila na stopala. Odvrgla je še siv plašček, ki je romal po isti poti kot čeveljci. tam je stala, v kavbojkah in majci črne barve. Usedla se mu je nasproti in začela odstno strmeti skozi okno in pri tem božati mačka. Poskušal je zadrževati radovednost, kajti zelo redko je srečal ljudi, ki so mu bili podobni, še posebej pa dekleta. Lepa dekleta pa sploh. Zopet je nagnil glavo in končno dvignil svoj pogled, ko je spregovorila. Njene rjave oči so se srečale z njegovimi kačje smaragdnimi. Dvignil se je, tako, da je sedel popolnoma zravnano in ji odvrnil. Njegov glas je bil hladen in umirjen, tako kot vedno "Živijo. Ime mi je Harry Arkhen. In tebi?". Odmaknil si je pramen črnih las, ki mu je padel na oči in se zopet nagnil nazaj. nagnil je glavo in si jo pričel ogledovati. Imela je lepo postavo in oprijete kavbojke so ji neizmerno pristajale. Prvič v življenju je o neki osebi razmišljal na način, da mu je bila všeč. In prvič v življenji je izgubil nadzor nad svojimi obraznimi mišicami, kajti preko obraza se mu je razlezel kratek, zloben nasmešek. Ne da bi njegov razum to gesto odobril, je na kratko pomežiknil.

Oči ni imel rdeče barve, kot je mislila, da bo, saj je bila njena teorija, da je vampir. Imel je strupeno zelene oči, ki so bile podobne kačjim. 'Hm... Morda pa je pol bazilisk? Nikoli ne veš.' Spraševala se je, od kje ji take teorije. Fant je imel hladen in miren glas, in neverjetno jo je spominjal na Rain. Podrobneje ga je pogledala in ugotovila je, da je precej visok. Ona je imela le kakih 150 cm in bila je grozno suha. Obadva sta bila črnogleda in morda je ta podobnost zbudila v Est radovednost. Za enajstletnika je imel nenavadno starejše poteze kot ona sama. Bila je popolnoma medla in tudi opazovala ga je tako. Zato je komaj opazila, da ji je namenil vprašanje. "Ahm..." se je komaj slišno odkašljala. "Jaz sem Rain Esther Willow. Lahko me kličeš po prvem imenu, ali po drugem, ali pa samo Est," je zakomplicirala, a imela je miren, zmrznjen glas. Zazrla se je v mačka, ki ji je ždel na kolenih in čutila je, kako jo sopotnikov pogled preiskuje. Zaradi tega je bila precej živčna, po celem telesu jo je stresala elektrika, a ni vedela zakaj. Vrnila mu je pogled. Majica se mu je prilegala kot ulita, kavbojke pa so poudarile njegovo posebno osebnost. Nato je opazila zloben nasmešek in preiskujoče je priprla oči, kot je to ponavadi naredila, ko se ji je kakšna stvar zdela čudna. 'Nekaj ima v mislih. Nekaj sigurno ima v mislih!' ji je s svetlobno hitrostjo bredlo po glavi. Divje je zrla v njegov obraz, ko se mu je še nekaj zganilo; pomežiknil ji je. Poskušala je, da ne bi hlastala za zrakom. To je bil višek! Višek predrznosti! Nikoli si ni mislila, da jo bo kdo takole direktno... hm... napadel. Divje je zamižikala, nato pa so se njene mišice same od sebe rahlo razpotegnile, ter za trenutek se je iskreno nasmehnila nazaj, nato pa odvrnila pogled, ter ga prilepila skozi okno. "Povej mi, Harry," se je čez lep čas oglasila, "v kateri dom bi najraje šel? V katerega misliš, da boš šel?" Končno ga je pogledala in na njenem obrazu ni bila prisiljena prijaznost, kot je bila vedno. A njene oči so ostale steklene, kot vedno doslej.

Skupaj sta se smejali, ko je Samell dobila bonbonček z okusom scavnice. Toda bila je precej presenečena, ko je Mell omenila, da je gotovo iz čarovniške družine.''Pravzaprav nisem. Oba starša sta bunkeljna.''. Ob tem odgovoru je prijateljica začudeno pogledala.''No, kakorkoli, jaz mislim, da bomo kmalu prišli. Kar oblekla se bom.'' Iz zaboja je vzela plašč in si ga nadela. Pogledala je skozi okno. Bližali so se neki vasi.''Pridi, pripravi se!'' je rekla. Skupaj sta stopili po hodniku.

''Pravzaprav nisem. Oba starša sta bunkeljna.'' ji je odgovorila. Samell je začudeno izbulila oči. Tega res ni pričakovala. Zazrla se je čez okno. Uzrla je obrise majhnih hiš.
''No, kakorkoli, jaz mislim, da bomo kmalu prišli. Kar oblekla se bom.'' Videla je kako je iz zaboja hitro povlekla plašč. Tudi sama je naredila isto.
Zapela si je plašč, ter si ga še nekaj časa ogledovala. Res ga ni bila vajena. Videla je daga tudi Emma ni bila vajena, saj se je skoraj prevrnila, ko je stopila na njegov rob.
''Pridi, pripravi se!'' skupaj sta odšli na hodnik. Vlak se ni še popolnoma ustavil, a je počasi zaviral. Ko sta še nekaj časa stali na hodniku, kjer je bilo vse več učencev. Končno se je ustavil. Stopili sta z vlaka, ter zagledali polno luno.

Sarah je pomahala staršem, nato pa ju je kmalu izgubila izpred oči. Tigris in Evfrat sta ležala na tleh, Silver pa je na nasprotnem sedežu zdolgočaseno kljuvala neko miš. Sarah je zadremala. Najprej jo je zbudila trojica deklet in fantov, ki so iskali prazen kupe in sta jih volčjaka pregnala. Mnogo kasneje pa jo je zbudila čarovnica, ki je prodajala hrano. Sarah je kupila bučno pito in steklenico bučnega soka, ki ju je pojedla, nato pa je nazaj zadremala. Nazadnje jo je zbudil nek predstavnik študentov, češ da je čas, da se preoblečejo v plašče. To je hitro naredila, nato pa bedela ta zadnji del vožnje. Bil je že mrak, ko se je vlak ustavil na postaji.

Jack je stopil po hodniku vlaka, ki je biv prazen saj so bili že vsi ostali čarovniki po kupejih. Skoraj vsi kupeji so bili nabito polni in Jacku je vzelo kar prcej časa da je našel praznega . Odprl je vrata položil potovalko na tla nato pa se vsedel na klop. Nekaj časa je gledal skozi okno nato pa se vlegel in zaspal. Ko so prispeli na postajo v Meryascoveenu je v negov kupe prišel neki predstavnik študentov in ga zbudil ter mu povedal da je čas za odhod. Jack je vstal se raztegnil nato pa pobral potovalko in se zdrenjal na hodnik kjer je bilo že povno študentov. Trajalo je kar nekaj časa preden je prišel dol z vlaka.

Evelynn je vstopila na vlak. Končno sem tu je pomislila. Vsi kupeji so bili že polni, v enem pa je bila samo ena deklica njene starosti. Previdno je odprla kupe in vprašala: "Živjo. Je tu zasedeno?"
Dekle je odkimalo, Lynn pa je sedla ob okno od koder je pomahala svojim staršem in sestri. Nato je nekaj časa tiho sedela in gledala ven. Kmalu se je mimo njunega kupeja pripeljal voziček s sladkarijami. Da bi imela kaj za početi je Lynn šla ven in nakupila dosti hrane, če bi slučajno še drugo dekle hotelo kaj.
Potem je sedla nazaj in se ogločila, da bo začela pogovor. "Kako ti je ime? Jaz sem Evelynn, lahko me pa kličeš tudi Lynn." Nasmehnila se je.

Angie je bila vesela, da ni sama v kupeju. Nekaj časa je opazovala dekle, potem pa videla kako gre po sladkarije. Razmišljala je, da bi tudi ona kaj kupila, potem pa si je premislila.
Na njeno vprašanje je odgovorila: "Jaz sem Angie. Me veseli, da sva se spoznali." Nekaj časa je premišljevala, kaj bi še rekla, potem pa pristavila. "V katerem domu misliš, da boš? Jaz upam, da pridem v Drznvraan. Tam je bila večina mojih sorodnikov. Nekateri pa so bili tudi v gryfondomu."
Gledala je Lynn in vsa vesela, da je našla nekoga s katerim se lahko pogovarja, počakala na odgovor.

Evelynn si je oddahnila, saj je ugotovila, da se je Angie pripravljena pogovarjati.
"Hmm ..." je pomislila, ko jo je Angie vprašala za dom. "Upam, da pridem v Drznvraan. Gryfondom se tudi ne sliši tako slabo, a mi je Drznvraan vseeno bolj všeč. Tudi večina mojih sorodnikov je bila v Drznvraanu, med drugim tudi moja mama. Vsi pravijo, da sem ji zelo podobna."
Lynn se je nasmehnila. "Bi mogoče kaj pojedla? Tako ali tako sem kupila preveč."
Nekaj sladkarij je podala Angie, potem pa se je odločila, da jo bo vprašala kaj o njeni družini. "So bili vsi v tvoji družini čarovniki?"

Angie je upala, da bosta v istem domu, saj se ji je zdela lynn zelo prijazna.
"Hvala," je dejala, ko ji je dekle podalo sladkarije. "Moj oče je bunkelj, mama pa čistokrvna čarovnica. Oba sta bila v Drznvraanu, dedek in teta pa v Gryfondomu. Imam tudi strica, ki je bil v Spolzgadu, vendar je vseeno prijazen. Veliko se družim z njim." Je dejala.
Pojedla je nekaj sladkarij. Bile so ji zelo všeč. Upala je, da se ni preveč razgovorila in, da svoje sogovornice ne dolgočasi.
"Kaj pa v tvoji družini?" je še vprašala.

Lynn je z zanimanjem poslušala Angie in rekla: "Upam, da prideva v isti dom." Sama pri sebi je upala, da to njene sogovornice ne bi motilo.
Potem je odgovorila na Angieino vprašanje. "Cela moja družina je čistokrvna. Vsi po mamini strani so bili v Drznvraanu, oče je bil v Gryfondomu, babica po njegovi strani v Drznvraanu, dedek pa v Gryfondomu."
Malo je pomislila, nato pa priznala: "Kaj o starejših prednikih pa ne vem."
Vlak se je počasi začel ustavljati. Lynn je pogledala skozi okno in se začudila: "Smo že tukaj? Kako hitro je šel čas. Najbolje, da se preoblečeva v plašče." Evelynn se je preoblekla in počakala na Angie.

Bila je vesela, da sta se z Lynn spoprijateljili. "Jaz tudi upam, da bova v istem domu," je dejala. Poslušala je, v katerih domovih so bili njeni sorodniki. "Saj so bili kar v podobnih domovih kot pri meni."
Angie je nekaj časa iskala svoj plašč in Lynn se je medtem že preoblekla. Opravičujoče se ji je nasmehnila. končno je tudi ona našla plašč. Hitro se je preoblekla.
Nato sta se odpravili ven na hodnik. Bila je velika gužva, zato sta se komaj prebili do vrat. Končno sta izstopili in Angie je navdušeno pogledovala naokoli.

Amber se je privlekla na vlak in si poiskala čisto prazen kupe. Hotela je biti sama, ni se hotela družiti z drugimi, neumnimi in priliznjenimi. Sedla je in pogledala skozi okno. Na peron je prišla sama, saj ni hotela, da izpade otročja. Zavzdihnila je in se naslonila nazaj. Le kaj bom počela vso to dolgo pot? se je spraševala in iz zaboja potegnila knjigo Quiddich skozi tisočletja. Odprla jo je in začela brati. Hkrati je opazovala tekmo quiddicha, ki se ji je odvijala pred očmi, na sliki.

Pohitela je in našla vagon na katerem je bilo še nekaj prostih mest. Vstopila je in poiskala najbolj prazen kupe. Našla je kupe kjer so ji vrata zaprli še preden jih je sploh odprla. Šla je dalje in kmalu prišla do kupeja v katerem so bile samo tri dekleta ki pa se niso zmenile za to če je kdo notri. Previdno je vprašala:"Smem prisesti?" Ena izmed deklet ji je samo odsotno pokimala. Vsedla se je na najbolj oddaljen sedež in dala svoj zaboj na vrh polic. Vsedla se je in iz nahrbtnika potegnila knjigo. Poigravala se je z mislijo da bi se samo pretvarjala da bere v resnici pa bi opazovala dekleta ampak se je raje odločila da bo brala. Odprla je knjigo na strani 349 in brala in prikazal se je... Več se ni spomnila. Zaspala je. Zbudilo jo je komaj da je vstopila gospa z pijačo. Šla je ven in kupila nekaj čokoladnih žab ter dve kotlovski tortici. Počasi je šla v kupe se vsedla in začela jesti čokoladno žabo. Pogledala je sličico ki jo je dobila, o, ne že spet Dumbledpre. Ko je pojedla vse je dobila še nekaj sličic in vse je že imela. Pojedla je še kotlovske tortice in se spet zatopila v knjigo.