Notranjost

Emma je vstopila v hrupno krčmo in se ozirala naokoli. Zanjo je bilo vse novo in ko je dobila pismo je bil to precejšen šok za njeno družino. Stopila je do pulta in vprašala, kje se pride na Prečno ulico. Gostilničar je pokazal na vrata na drugem koncu in Emma se je napotila proti njim. Ko jih je odprla se je znašla na majhnem dvorišču. Tam je bila še neka manjša družina in oče je ravno trkal s palico po nekih opekah. Zid se je izoblikoval v obok in hitro je stopila skozenj. Pred njo je bila dolga ulica, polna trgovin.

Arkhen je tiho vstopil skozi vrata. Pramen njegovih črnih las mu je padel na mačje zelene oči in hitro si ga je popravil, sa je bila krčma že tako zakajena in se je videlo precej slabo. Nekaj metrov pred seboj je zagledal mladenko, ki se je nekoliko zmedeno ozirala naokoli. Sledil ji je in se takoj za njo odplazil skozi odprtino med opekami, ven, na Prečno ulico.

Emma je vstopila v notranjost in se odvlekla do Toma, da bi si poiskala sobo. Ko je plačala jo je odpeljal v zgornje nadstopje in ji pokazal kamro. Zleknila se je na posteljo, ostale stavari pa vrgla v kot. Na hitro se je umila in legla. V trenutku, ko je ugasnila luč, jo je zmanjkalo.

Naslednji dan se je zbusila ob devetih. Vstala je in se umila, nato pa odšla dol na zajtrk. Našla je prosto mizo in naročila rogljičke. Ko je pojedla toplo pecivo in spila kakav, je odšla nazaj gor. Stvari je pospravila v potovalko in jo odvlekla po stopnicah. Stopila je an ulico in vdihnila svež jutranji zrak.

Samell je vstopila v krčmo. V njej je bilo veliko dima, saj je veliko ljudi tuaj kadilo Za trenutek je bilo vse tiho, nato pa je znova nastal vrvež. Do nje je prištopical ogromen moški z črno, dolgo brado, ter z dolgimi gostimi parv tako črnimi lasmi.
"Samell kajne? No, pridi, se nama že rahlo mudi, saj že nekoliko zamujava.No, moje ime je Hagrid. Sem oskrbnik čarovniške šole, in upam, da se bova dobro razumela." Samell mu je prikimala, ter mu podarila največji nasmeh, kar ga je mogla.
"No, kot že veš sem jaz Samell Crain. Lahko me kličeš Mell, saj to dovolim le prijateljem." Vrnil ji je nasmeh. Lahko je čutila, da se bosta dobro razumela. In upala je, da Hagrid ne bo edini. Odpravila sta se proti pregradi z opekami. Hagrid je na hitro potrkal po njih s svojim dežnikom, nakar so se opeke razmaknile, in prespela sta na Prečno Ulico.
.

Samell je s Hagridom stopila v gostilno, ter odšla k pultu. Tam si je naročila sobo, nato pa se obrnila k Hagridu.
"Res, že moraš iti?" Pokimal je. V roke ji je potisnil karto za vlak.
"Taku, zdei me pa posluš. K se bo začela šola pejt vn pa dvign roko. Pred tabo bo kmal avtobus, in rec Stanu nei te zapele na postajo. Tm pejt na peron, pa počak potli na avtobusu. Da boš pršla na peron, pa moreš zlafat prot stebru, ki je med 10 in 9 peronom." Samell sicer ni dobro razumela zadnje povedi, a je vseeno pokimala. Poslovila se je od Hagrida, nato odšla v svojo sobo. Mucko je spustila iz kletke, sovo prav tako, in jo položila na svojo ramo. Pograbila je mačko, ter si jo ogledala:
"Ime ti bo Lil. Se mi zdi, da ti je všeč..." Obrnila se je k sovi:
"Tebi pa...Hm...Wanix...Ti je všeč? No lepo to..." Nekaj časa se je igrala z Walixom, prav tako z Lilo. Všeč ji je bilo, da se razumeta. Dala jima je jesti, nato pa pograbila knjigo Nega čarobnih živali 1. Tam je prebrala vse o čarobnih živalih, nato pa začela brati še Obrambo pred mračnimi silami. Ko je pršla žez polovico, se je utrujeno zvrnila, ter zaspala.

Angie je vstoipla v notranjost Počenega kotla. Gostilna je bila umazana in nabito polna, vendar jo je kljub temu takoj vzljubila. Najprej se je odločila, da bo kaj popila, nato pa odšla po nakupih. Odšla je do pulta, kjer je delal krčmar Tom. Dejala je: "En maslenušek prosim." Počakala je, da ji je Tom dal kozarec, nato pa se je usedla za edino mizo, ki je bila še prosta. Hitro je popila svojo pijačo ter plačala. Nato se je odločila, da gre po nakupih. Odšla je do čarobne stene. Tam se je spomnila, po kateri opeki mora potrkati. Stena se je razprla in pred njo se je razprostrl pogled po celi Prečni ulici.

Angie je bila vesela, da je opravila z vsemi nakupi. Vsa srečna se je vrnila v Počeni kotel in se odločila, da bo tukaj prespala. Tomu je rekla za sobo in on ji je dal ključ. Prišla je noter in vse stvari odložila na posteljo. Potem se je odločila, da napiše pismo staršem. Vzela je nekaj pregamenta in pero pomočila v črnilo. Napisala je:

Draga mami in oči!
Z nakupi sem uspešno opravila. Jutri grem na vlak in komaj čakam, da pridem na Bradavičarko. Sovi, ki vama je prinesla pismo je ime Roxanne. Takoj ko sem prišla v trgovino sem jo zagledala in se zaljubila vanjo. Moja palica je dolga 23 cm, iz črnega bora, v njej pa je samorogova dlaka. Zelo mi je všeč.
Ko pridem na šolo vama bom spet pisala.
Pogrešam vaju, vajna Angie.

Pismo je zložila ter ga privezala sovi okoli noge. Nato je odprla okno in Roxanne je vzletela. Nekaj časa je še gledala za njo, potem pa je vse stvari zmetala iz postelje, se vlegla ter zaspala.

Lynn je prispela v Počeni Kotel. Odločila se je, da bo po nakupih šla sama, saj je bila že velikokrat tu s starejšo sestro Aileen, ki je že končala šolo, in s starši.
Bila je navdušena, da je končno tu. Veselo se je razgledovala okoli, da bi ugotovila, če se je kaj spremenilo. Vse je bilo isto, notranjost je bila še vedno umazana, gneča je bila še vedno velika. Krčmar Tom se ji je prijazno nasmehnil, Lynn pa mu je vrnila nasmeh. Nato je prečkala krčmo in se znašla pred veliko čarobno steno. Pomislila je in nato potrkala po pravi opeki. Zid se je počasi odprl in dekle se je znašlo na Prečni Ulici, polni ljudi.

Angie se je zbudila in najprej je pozabila kje je. Ko se je spomnila je pogledala na uro in videla, da njen vlak kmalu odpelje. Hitro je vstala in spakirala vse stvari v kovček. Videla je tudi, da se je Roxanne že vrnila. zaprla jo je v kletko. Vse skupaj je odnesla dol.
Tomu je rekla, da bi rada plačala in ta ji je dal račun. Dala mu je denar, se poslovila ter odšla. Upala je, da ne bo zamudila vlaka.